Od planetarne krize k ekološki civilizaviji – pogovor z Boštjanom Remicem

Zgodovina pozna kar nekaj primerov zlomov »civilizacij«, h katerim so prispevale nenadne spremembe v naravnih pogojih obstoja teh družb. Okoljska kriza, s katero se soočamo v 21. stoletju, je drugačna od preteklih primerov: njen obseg je planetaren, kaže se na številnih različnih področjih, v zadnji instanci pa pod vprašaj postavlja preživetje človeške vrste in številnih drugih živih bitij. Spremembe v procesih na Zemlji po drugi svetovni vojni so tako obsežne, da se v geološki znanosti uveljavlja nov termin za poimenovanje dobe, v kateri živimo: antropocen.

Kakšne zakonitosti in procesi torej obvladujejo sodobne družbe? Glavna sila, ki je pripeljala do planetarne ekološke krize, je akumulacija kapitala v svetovnem merilu. Pokazali bomo, kako se odnosi konkurence kažejo pri tekmovanju držav ali blokov držav ter kako napredek v »umetnosti ropanja delavca« in »umetnosti ropanja zemlje« hkrati spodkopava vira vsega bogastva: zemljo in delavca.

Kot izhodišče za drugi del predavanja si bomo zastavili na videz preprosto vprašanje: Zakaj se nič ne spremeni? Navkljub precej širokemu zavedanju o posledicah okoljske krize in navkljub poskusom s strani držav ali naporom družbenih gibanj, se trendi degradacije narave stopnjujejo. Kako spremeniti družbene odnose, da bi spremenili odnose družbe do narave? In kako lahko to storimo?